Nedelja, 16. 6. 2019
Prvi zajtrk na vlaku – kruh, zdenka sirčki in kumare smo zmazali. Stestirali smo tudi slavni samovar – pipo z vrelo vodo za pripravo kav, čajev in instant hrane. Dan je minil veliko hitreje, kot smo mislili.
Stestirali smo WC, ki je celotno vsebino vedno spustil direktno na tire. Tudi ventilacija WC je sila preprosta; luknja v tleh, tako da smo ob sedenju na školjki lahko opazovali, kako tiri hitijo mimo. Opazovali smo pokrajino, ki je precej enolična. Veliko brez in smrek, vsake toliko časa kakšna tipična ruska vas z barvastimi hišami in mnoge od njih zgledajo že dolgo zapuščene. Naučili smo se igrati briškulo in si naredili kosilo (instantne nudle v juhi in pire krompir). Potem smo se odpravili na ogled vlaka, ampak prišli samo do restavracije, kjer nas je natakarica kar posadila za mizo in ni nam ostalo drugega kot da nekaj naročimo. Pa smo – vsak eno pivo, in potem še eno 🙂
Vlak se je ustavil tudi v nekaj večjih mestih. Noge smo malo raztegnili v Kirovu in Balezinu, kjer smo se sprehodili po peronu gor in dol. Zamenjali smo dva časovna pasova in kar naenkrat je bilo dneva konec. Kljub temu da je bilo zunaj še svetlo, smo sklenili da je bolje za se spravimo spat bolj zgodaj, saj nas je čakalo zgodnje bujenje. Budilke smo si nastavili za 4.45 (2.45 po Moskovskem času) in si zaželeli lahko noč.
