Kitajska in zelo intenziven potovalni tempo sta naju v enem mesecu kar pošteno izžela in oba sva se kar malo veselila nekaj dni počitka. V mesto Kota Kinabalu sva se odpravila na poroko mojih bivših sodelavcev, Kim in Dava. Angleško poroko sta opravila teden poprej, 24. avgusta pa sta za Kimino družino in malezijske prijatelje priredila še dodatno poroko v njenem domačem kraju Kota Kinabalu. Kim je potomka kitajskega ljudstva Hakka, zato je bila poroka prirejena v tradicionalnem kitajskem slogu.
Dopoldne smo se svatje zbrali pri Kimini mami in kot veleva tradicija, je moral ženin s svojimi pomagači najprej dokazati, da je vreden neveste. Kimine prijateljice smo jim pripravile šest nalog. Če katere izmed nalog ženinova ekipa ni opravila, je ženin moral plačati kazen. Po kitajski tradiciji se denar ob posebnih priložnostih podarja v značilnih rdečih kuvertah. Igre so bile sestavljene iz plesanja makarene, iskanja bonbonov z ustmi v posodi moke, preizkušanja različnih azijskih okusov, iskanja Wallyja in kviza o Kim. Na koncu je sledila še zaobljuba o tem, kako bo skrbel za svojo ženo, ki jo je Dave moral ponoviti v jeziku Hakka. Lepo smo se zabavali in nasmejali in na koncu Dava le spustili do Kim, ki je nestrpno čakala v svoji stari sobi in preko video klica spremljala celotno dogajanje.
Sledila je tradicionalna čajna slovesnost pri kateri sta morala ženin in nevesta z najbližjimi člani družine spiti skodelico čaja in si izmenjati rdeče kuverte. Jutranji del je sklenila spektakularna predstava levjega plesa. Akrobati oblečeni v levje kostume so ob igranju tolkal prikazali celotno zgodbo in skakali iz enega stebra na drugega, tako da nam je kar nekajkrat zastal dih. Predstava je zanimala predvsem nas tujce, ki česa podobnega še nikoli nismo videli. Domači pa so se raje na hladnem mastili ob dobri hrani. Levji ples namreč priredijo za vsako večjo slovesnost (novo leto ali odprtje trgovine) in se jim zato ni zdel nič kaj posebnega. Celoten jutranju del se je zaključil z glasnim pokanjem petard in skupinskim fotografiranjem.
Popoldnski obred in večerja sta se odvijala v najbolj elitnem hotelu v mestu. Hotel Shangri-La je znan po zelo lepih sončnih zahodih. Poroka na vrtu hotela je bila kot iz filma. Palme, morje, beli stoli, sončni zahod. Brez težav bi lahko na tej lokaciji posneli film. Hrana je v Aziji (še posebno pa za Kitajce) zelo pomembna in cel večer so nas razvajali z odličnimi jedmi. Sedem hodov odličnih okusov. Alkohol je v Maleziji zelo drag, zato so nam po malem dotakali vino, ki ga je zelo hitro zmanjkalo. Tudi dveh flaš žgane pijače je hitro zmanjkalo, tako da smo na koncu srebali čaj in pomarančni sok.
Dvorana je bila okrašena z najrazličnejšimi kosi iz katerih sta se smejala Kim in Dave; od običajnih slik, do koledarja in španske stene. Malo za šalo, malo za res smo se pohecali, da bosta doma lahko odprla mini muzej v svojo čast. Kot že omenjeno, je hrana zelo pomembna in je bila za nekatere obiskovalce skoraj edini razlog, da so se udeležili poroke. Omizje daljnih sorodnikov je takoj, ko so zaključili s strežbo, družno vstalo in se odpravilo domov. Kim je kasneje povedala, da je to nekaj povsem običajnega. Uradni del se je zaključil pred 11. uro zvečer, “mlajši” pa smo noč nadaljevali v irskem pubu v centru mesta. Poslovili smo se od ženina in neveste, ki sta naslednje jutro odletela na Maldive.
