Petek, 14. 6. 2019
Zbudili smo se zgodaj, ker je Moskva velika, mi pa imamo samo dva dni za ogled. Mešanica med neprespanostjo in nekaj mericami alkohola prejšnji večer nas je spremljala cel dan. Edina dobra stran hostla je bila zelo dobra lokacija, saj smo se lahko peš, mimo Bolšoj teatra, sprehodili do najbolj znane točke v Moskvi – Rdečega trga. Trg je resnično veličasten, razžalostila nas je le novica, da je Leninov mavzolej ob petkih in ponedeljkih zaprt. Zgodnja ura in nevihtni oblaki so poskrbeli za znosno število turistov željnih obvezne fotografije z najbolj znano rdečo čebulasto cerkvijo, baziliko Sv. Vasilija (St. Basil’s Cathedral).
Ravno ti temni oblaki so nas kmalu pregnale pod streho v nakupovalni center Gum. Ker je bila ura že 11, smo sklenili, da je čas za zgodnje kosilo, in zavili v prvo restavracijo na kičasti ulici. Nova porcija varenikov in piščančje juhe in čaj iz smrekovih vršičkov (šiškov) so nam dali novih moči. Ker se je nebo zjasnilo, smo bili pripravljeni za nove dogodivščine. Vrsta za ogled Kremlja je bila predolga, zato smo sklenili, da ne bomo zapravljali časa s čakanjem, ampak “pretentali” vse turiste in se tja odpravili zgodaj naslednji dan.
Po nepričakovanem obhodu Kremlja ob reki Moskvi smo se vrnili do bazilike Sv. Vasilija in jo poslikali še z druge strani. Nad Rdeč trg je kot v risanki prihitel nov nevihtni oblak in priča smo bili najhitrejši evakuaciji trga zaradi dežja. Ljudje so kričali in tekli na vse konce, da bi se izognili debelim kapljam, nadstreški nad stavbami so bili čisto zapolnjeni in vhodi v nakupovalni center niso požirali takega navala. Sklenili smo, da se baziliki ne bomo več približevali, saj je tam očitno območje stalnega vremena in se malo izgubljeni kaj početi v deževnem vremenu podali proti Ministry of Foreign Affairs, eni izmed tipičnih moskovskih nebotičnikov imenovanih Seven Sisters.
Naredili smo postanek za kavo in tortice dokler se nebo ni ponovno zjasnilo in se potem sprehodili po glavni moskovski nakupovalni ulici Albatskaia. Nina, ki je bila v Moskvi kakšnih 10 let nazaj, se je spomnila, da je ulica sicer polna uličnih umetnikov in turistov, ki jih je dež očitno pregnal, zato smo mi lahko brezskrbno nadaljevali pohod do Puškinovega muzeja “finih” umetnosti. Sklenili smo, da je čas za malo izobraževanja in se odpravili na ogled muzeja. Jaz sem navdušena ugotovila, da moja ISIC študentska kartica deluje tudi na Ruskem območju. Tipične slike evropskih umetnikov in obvezen del arheoloških najdb od mumij do antičnega nakita, ki z Rusijo po mojem mneju nimajo prav veliko veze, niso pustile posebnega vtisa.
Sprehodili smo se proti reki in kupili karte za izlet z ladjico po reki Moskvi. Na drugem bregu smo se opremili s pivi in prigrizki in se vkrcali na našo ladjico Kristal. Izlet je bil vreden vsakega rublja. Končno se je pokazalo tudi sonce in v vsej lepoti smo lahko opazovali kako se Moskva šopiri ob bregovih istoimenske reke. Dan in kratka noč nas je popolnoma izmučila in ker je bila ura že 7.30 zvečer smo sklenili, da je čas, da se vrnemo v hostel na en “power nap”. Kljub temu da smo se po uri ležanja vsi komaj da zvalili in pogradov, smo zbrali vse moči in odšli še na večerjo v Bobra in Račko
