V tej jugovzhodno Azijski državi sva preživela kar dva meseca. Za Tadeja je bil to prvi obisk, jaz pa sem jo leta 2013 v štirih tednih kar lepo prepotovala. Zanimivo je bilo primerjati, kako sem deželo dojemala takrat in kako sedaj in moram priznati, da mi je tokrat veliko bolj prirasla k srcu. Tadej je ves čas zatrjeval, da je to preprosto zaradi odlične družbe (sori Nina!). K tokratni izkušnji sta definitivno prispevala obisk prijateljičine poroke in njene družine ter nekaj že obstoječih poznanstev, kot na primer joge pri Abi in obisk Else. Dva meseca potovanja po Aziji (sicer vzhodni) sta naju pred prihodom privadila na drugačen red, tako da se nama je po prihodu v Malezijo kar naenkrat vse zdelo zelo organizirano, nobenega prerivanja in sistem čakanja v vrsti je kar naenkrat normalno deloval. Domačini so naju presenetili s svojo izjemno prijaznostjo. Tadej se je zelo hitro navadil, da je bil konstantno nazvan Sir, jaz pa Miss.

Malezija ni bila na najinem seznamu držav, ki sva jih prvotno hotela obiskati, vendar sva jo po vabilu na poroko takoj vključila v program. Za nadaljnji plan, da bi pot nadaljevala v Indonezijo ali nazaj proti Vietnamu pa nama je na koncu zmanjkalo časa. Kljub temu da sva kar šest tednov bolj ali manj delavno preživela v Koti Kinabalu, sva v preostalih dveh tednih zelo lepo obdelala oba dela države, bolj divji Borneo in “glavni” polotoški del. 

Bi priporočila ogled Malezije? Definitivno! Ne morava je sicer primerjati z veliko bolj znano in obiskano Tajsko ali Indonezijo, a nama je bilo tukaj super. 

Bi šla nazaj? Verjetno za nekaj časa ne, saj bi raje obiskala katero drugo državo iz te regije. Ampak če bi bila že sila, se ne bi prav nič branila 🙂  

Najlepši spomini

• Sipadan: tako sva oklevala, ali je vredno ali ne in na koncu sva bila tako vesela, da sva se odpravila tja. Dva vrhunska potapljaška dneva z vrhuncem ob ogledu kitovca in odlična potapljaška družba sta odtehtala tudi tistih nekaj odtujenih evrov iz sobe.  

---

• Poroka: Glavni razlog, zakaj sva se odpravila v Malezijo, je vse prej kot razočaral. Videti znane obraze po nekaj mesecih, sanjska poročna lokacija, jutranje igre, predstava levjega plesa in seveda dolična hrana so naredili poročni dan in nekaj dni pred in po tem res posebne. 

---

• Hrana: Malezija je čudovita zmes različnih kultur, ki so znane tudi po odlični kulinariki. Kitajska, indijska in lokalna malezijska hrana ni samo noro okusna ampak tudi zelo ugodna. Laksa (kokosova curry juha z morskimi sadeži in nudli), pražene riževe jedi, kitajski nudli in dim sumi, indijski banana leaf (porcija riža, curry omakic, in zelenjave na listu banane), tržnice tropskega sadja pa vse bolj popularni zahodnjaški hipsterski lokali z odlično kavo in matcho… balzam za brbončice!!

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Če bi šla še enkrat, kaj bi naredila drugače

• Preverila Airbnb v KK: načeloma glede nočitev nisva preveč zbirčna, ampak v tem stanovanju sva preživela en mesec, zato so naju nekatere stvari hitro začele motiti. Lokacijo ni bila idealna, ampak to bi še nekako preživela. Najbolj naju je zmotil omejen internet na katerega sva bila z delom vezana in nedelujoče klime, brez katerih je v tem podnebju kar težko. Piko na i pa je dodalo dejstvo, da sva bila v stanovanju “ilegalno”, saj je bilo oddajanje na airbnb v tej stoplnici strogo prepovedana. Je pa bila to lekcija, da bi se morala pred tem malo bolj pozanimati, kam se namenjava za toliko časa, ali pa se obrniti na airbnb. Sva pa bivanje združila z joga “oddihom” in to je bila tudi odlična izkušnja.

• Nadaljevala pot naprej v Indonezijo ali JV Azijo: Malezija je odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje Azije. Nizkocenovni Air Asia leti v vse konce, pa tudi po kopnem se lahko pride do Singapurja ali Tajske. Midva sva se poigravala tudi z idejo, da bi obiskala indonezijski del otoka Borneo, vendar so povezave med državama zelo slabe, tako da se nama to ne časovno ne finančno ne bi splačalo, sama avantura pa se nama na tej točki ni zdela smiselna. Ker sva želela na Novo Zelandijo priti nekje do konca oktobra, da bi ujela višek sezone na južni polobli, nama je zmanjkalo časa za obisk katere druge države, kar je škoda, ampak na neki točki se je vedno treba sprijazniti, da se vsega žal ne da videti. Pa drugič.

Finance

Malezija je bila najcenejša država celotnega potovanja. Kmalu sva ugotovila, da je ceneje, če jeva zunaj, saj je bila hrana na njihovih tržnicah in v lokalnih restavracijah res ugodna. Za manj kot 2 eura si dobil porcijo lakse, ali pa banana leaf. Za celotno pot (vključno z letalom iz Kitajske) sva potrošila 2005 eurov oziroma 33 eurov na dan (po vrnitvi v Slovenijo so euri spet postali aktualna valuta, zato sem vse stroške pretvorila). Potapljanje ni bilo poceni, za hrano in nočitve pa sva porabila klasično četrtino do tretjino budgeta. Prevozi so bili tokrat cenejši, saj sva večino časa preživela v istem mestu. Ostalo pa sva porabila za za izlete, jogo, spominke in vstopnine. V vizo sva štela karto za avtobus iz Malezije v Singapur, ki sva jo morala ob 3. uri ponoči kupiti na Šanghajskem letališču, saj naju brez izhodne karte niso hoteli spustiti na letalo.