Rusija in Transibirska železnica sta presegli vsa najina pričakovanja. Potovanje smo si do dneva natančno splanirali, ko smo kupovali karte za vlake, zato ni bilo prav veliko prostora za improvizacijo. Ob prihodu v Moskvo je bilo kot bi pritisnili na tipko Play in potovanje se je začelo odvijati.
Po poti smo naredili kar nekaj postankov, zato nam je potovanje z vlakom minilo presenetljivo hitro. Prečkali smo 5 časovnih pasov in prepotovali okoli 5400 km. Pokrajina in mesta so bila zelo zanimiva in velikost države skoraj nedojemljiva. Zame največje presenečenje pa so bili ljudje. Res je zanimivo, kako mediji ustvarijo neko podobo države in vedno sem vesela, ko lahko takšne predsodke poteptam. In tukaj se je zgodilo točno to. Vsi ljudje (z izjemo enega prodajalca v trgovini s foto opremo), ki smo jih spoznali so bili izjemno prijazni ter radovedni, in ko so izvedeli, da smo bratje Slovani iz Slovenije, je bilo vzdušje še bolj prijetno.
Najlepši spomini
Moskva, ker je veličastna in dovolj zahodnjaška, tako da preskok ni bil prevelik. Ima čudovite metro postaje, je polna zgodovine, zanimivih zgradb, trgov, kipov, parkov, izjemno čista in pač čudovita.
Krasnoiarsk, ker smo si po nekaj dnevih vlaka in mestnih pohodov končno spočili oči v zeleni ruski naravi. Park Stolby je vreden ogleda in tudi mesto Krasnoiarsk z obrežjem reke Jenisej je bilo zelo lepo in prijetno. V bistvu najlepše sibirsko mesto, ki smo ga obiskali.
Družabi večer na vlaku, ko smo spoznali druščino Ruskih delavcev, ki se je z vlakom odpravila na nekaj mesečno delo v sibirsko mesto Čita.
Če bi šla še enkrat, kaj bi naredila drugače
Si vzela več časa na Bajkalskem jezeru. En dan za ogled mesta Irkutsk je bil dovolj, toda za ogled jezera bi rabili več časa, saj v enem dnevu pač nismo mogli videti jezera v vsej njegovi veličini. Vasica, ki smo jo obiskali pa razen tržnice ni bila prav nič posebnega.
Mogoče spustila ogled Novosibirska ali pa ga vsaj skrajšala za par ur. Če bi si zvečer lahko ogledali kakšno operno in baletno predstavo, bi se nam dan lepo zapomnil, tako pa smo po nekaj urah hitro izčrpali vse znamenitosti in bi mesto lahko zapustili veliko prej, če le ne bi imeli vnaprj kupljenih kart.
Odkrila še kakšne stranske krake železnice, morda do mest Omsk ali Tomsk. Zaradi omejenega časa smo držali glavne trase, je pa možno z vlaki raziskati še marsikatero sibirsko zanimivost.
Si ogledala tretji razred na vlaku. Vsi naši poskusi so se namreč končali v restavraciji. Ko pa smo zadnji dan končno prišli mimo, so nas med pohodom obvestili, da na tem vlaku tretjega razreda ni.
Železnica naju je tako navdušila, da si želiva pot narediti še enkrat, ampak tokrat pozimi in v celoti, od Vladivostoka do Sankt Petersburga.
Stroški
Najini potovalni prihranki so razporejeni med kar nekaj valutami, zato sva sklenila, da bova stroške beležila v dolarjih. Kmalu po prihodu v Azijo sva namreč ugotovila, da so dolarji veliko bolj razširjeni kot naše evropske valute. Poleg tega pa najini prihranki zgledajo najbolj zajetni, če jih pogledava v dolarjih.
Za celotno 12-dnevno potovanje sva porabila 1020 USD na osebo, kar znaša kar 85 USD na osebo na dan. To je veliko več od najinega načrtovanega povprečnega budgeta, je pa bila ta pot veliko dražja predvsem zaradi vlakov in pa bolj kratkega obiska.
Karte za vlak od Moskve do Ulanbatorja so naju stale 363 USD na osebo (več kot tretjino celotnega budgeta). V celotno porabo je vključena tudi viza (146 USD), ki je bila v najinem primeru dražja, saj sva jo dobila v Londonu. V Sloveniji bi naju stala okoli 60 EUR, kar bi bilo več kot pol ceneje. Za vizo in letalsko karto od Ljubljane do Moskve (162 USD na osebo) je šla še slaba tretjina budget.
Ostalo pa je šlo za nekaj vstopnin, taksijev, mestnih avtobusov par hostlov in predvsem za hrano in pijačko, kjer nismo pretirano šparali, saj so bili obroki in pivce ali dva pomemben aspekt našega družabenga potovanje.
