Sobota, 15. 6. 2019
Zbudili smo se naspani in polni energije za nove dogodivščine. Kot se je dalo hitro smo se pobrali iz hostla in ruzake pustili pod mizami na recepciji. Za zajtrk smo si ponovno privoščili domače frutabele (hvala Piki & Alešu za tako praktično potovalno darilo). Z metrojem smo se odpeljali do Kremlja in se 15 do 9h že postavili v vrsto. Za optimizacijo smo se razdelili v dve ekipi in se postavili v različni vrsti, da bi kar se da hitro prišli do kart. Nina je sledila ruski matroni, ki jo je zrinila iz vrste, in je očitno poznala sistem, saj se postavila v pravilno vrsto. Pred vhodom v Kremelj smo nato opazovali, kako se je taista matrona prva postavila v vrsto, in kljub bolj počasnemu začetnemu vzponu po stopnicah prehitela vse turiste in kot prva zakorakala v Kremelj. Meni so na kontroli zavrnili ruzak, ker je vseboval jedilni pribor z nožem, tako da sem morala ruzak odložiti v garderobo. Zgoden štart se je izkazal za pametno potezo, saj smo se lahko sprehodili po Kremlju med cerkvicami in največjim zvonom preden so ga napolnile gruče kitajskih turistov. Zelo lepo je bilo.
Naslednja točka na dnevnem redu je bil Leninov mavzolej. Kolona se je začela že v parku, zato smo se raje še enkrat sprehodili do mavzoleja, pokukali skozi izhod, če se slučajno kaj vidi in se odpravili proti tretji postaji – živalskemu vrtu.
Na poti smo se ustavili še na nekaj metro postajah, ki jih je predlagal vodnik po Moski. Metro sistem je fenomenalen in z razlogom ena večjih znamenitosti mesta. Vsaka postaja je umetnina, ene so opremljene z vitraži, druge s kipi in mozaiki, vse pa so polne prizorov iz časov komunizma in opremljene z obveznim srpom in kladivom. Nasproti vhoda v živalski vrt smo si privoščili kosilo – jaz rogljiček z lososom, Tadej in Nina vsak 5 jajc s klobaso, Aleš pa pol race in zelenjavo.
Namen obiska živalskega vrta so bile nove pande, ki jih je Kitajska podarila Rusiji. Pandi sta kot dva maturanta po prežurani noči ležale vsaka na svoji strani stekla in se nista dali motiti s trumami mladih družin in nami štirimi turisti, ki smo se v soboto popoldne odpravili na ogled te znamenitosti. Živalski vrt je sicer deloval precej zastarelo in marsikatera žival se mi je pošteno zasmilila. Ampak tako pač delujejo živalski vrtovi.
V parku pred metro postajo smo prisluhnili ruskemu pouličnemu bandu, ki je igral pop/rock 90ih in 00ih tipa Zombie, in spili sok ter kolo. Vrnili smo se v center ter se v okolici Rdečega trga še enkrat sprehodili po nakupovalnih ulicah do razgledne ploščadi, kjer se nismo mogli načuditi lepotam Moskve. Prav v tem parku so nas po zvočniku tudi obvestili, da je poleg kajenja in pitja alkohola prepovedano tudi biti slabe volje. Občutek, da je Moskva, ki smo jo imeli priložnost videti, namenjen tistemu malemu odstotku premožnih Rusov, ki imajo vsega na pretek in se v črnih zatemnjenih SUV-jih vozijo po mestu, je bil še enkrat več potrjen.
Pred nami je bila še zadnja destinacija – železniška postaja Yaroslavska in prvi del naše transibirske poti proti Jekaterinburgu. Na železniški postaji smo si nakupili zaloge vode, instantnih juh in pire krompirja, vodke in piva. Ob fontani na postaji smo spili vsak eno pivo in opazovali ljudi okoli nas. Našo pozornost je pritegnil mlad par, ki se je strastno poljubljal ob fontani. Na splošno nas je javno izkazovanje ljubezni v Rusiji kar malo presenetilo, saj smo vsi mislili, da bodo ljudje bolj zadržani, ampak večkrat smo videli, kako zelo smo se motili.
Polni pričakovanja smo prečkali kontrolo prtljage in se podali na peron. Malo zbegani smo gor in dol iskali naš vagon. Ko smo končno našli enajstega, smo sprevodnici ponosno pokazali svoje potne liste in karte in se navdušeni povzpeli na vlak.
Prva ovira se je pojavila takoj – kako 4 natovorjene backpackarje spraviti v kupe? Težko 🙂 Kljub zastojem na hodniku smo se nekako razvrstili in našli sistem kako razporediti ruzake, katera rjuha je namenjena za pokrit in katera za jogi. Ob 23.04 je vlak zapuhal in mi odprli našo vodko. Ta nas je lepo uspavala in kmalu smo popadali vsak v svojo posteljo. Tadej je s svojimi 189 cm ravno za glih stegnil svoje noge. Dva turistična dneva in zibanje vlaka sta tudi njega zelo hitro in brez težav uspavala.
