Petek, 21. 6. 2019
Zjutraj smo si v hostlu privoščili jajčka za zajtrk in se podali na jutranji sprehod po mestu. Obvezen obisk Leninovega kipa in potem znova do reke Jenisej, kjer smo na hitro pomočili noge in potem nazaj do hostla, kjer smo prevzeli svojo prtljago in se odpravili do železniške postaje.
S Tadejem sva na hitro skočila še po pivo za na vlak, ki smo jih morali spiti takoj, ko smo odložili prtljago v naš vagon, da se niso segrela. Sprevodnica na vlaku nam je takoj ob prihodu prinesla paketek copat, zobne ščetke, zobne paste in pa žlice za obuvat čevlje. In takoj zatem še popoldanski prigrizek s čokoladico in vodo. Ni nam bilo popolnoma jasno, ali se je zmotila, ker smo bili locirani poleg skupine francoskih turistov in nas je priključila njim, ali pa smo kupili neke fensi karte, ki so vključevale tako postrežbo. Nina in Aleš sta sklenila, da si bosta v restavraciji privoščila business lunch, midva s Tadejem pa bolj po študentsko spet nudle.
S Tadejem sva nato udarila eno popoldansko siesto in po kakšni uri je na vrata potrkal Aleš in rekel, da če hočeva dobiti prvovrstno rusko izkušnjo, morava priti v restavracijo. Tam ju je namreč takoj ob prihodu navdušeno sprejela skupina ruskih delavcev, ki je iz Novosibirska potovala za 3 mesece na delo v Čito. Popoldne je bilo zelo zanimivo. Pivo se je naročalo, pogovor je tekel v krogu: iz kje smo, ali nam je všeč Rusija, koliko smo stari, koliko so oni stari, kdo od nas je par, zakaj nismo poročeni, ali govorimo rusko, zakaj ne govorimo rusko. In potem vse še enkrat 🙂 Še dobro, da je Aleš obrnil ruski duolingo saj ga je vsaka miza vlekla k sebi, da nam je potem kar se je dalo prevajal pogovore. Izvedeli smo življenjske zgodbe, pa da v tovarni delajo 3 mesece in so potem 1 mesec frej, da so zime hude do -50 stopinj, čeprav v Čiti ni tako hudo. Ko se je začelo temniti, so naročili dve flaši vodk in Nina je vsakemu nalila tako porcijo, da se še oni zavijali z očmi. Večer, ko je Nina napila Ruse torej 🙂 počasi smo se poslovili in v kupeju navdušeni ugotovili, da so naše premium karte vključevale tudi večerjo, ki smo jo z veseljem pojedli in se pogreznili v spanec.
