Transibirska dan 11: Irkutsk in Bajkalsko jezero

na dan

Nedelja, 23. 6. 2019

Na naše veliko razočaranje smo ugotovili, da smo prejšnji večer kupili čokoladno maslo (nihče od nas sploh ni vedel, da to obstaja) in kruh z rozinami, tako da je bilo treba idejo o jajčkih na oko malo prilagoditi razmeram. Peš smo se odpravili do avtobusne postaje in našli kombi oz. maršrutko do Listvijanke, najbližje vasice ob Bajkalskem jezeru. Enourna vožnja je bila še toliko bolj poskočna saj smo sedeli na zadnjih sedežih.

Pogled iz zadnjega sedeža v polni maršrutki

Bajkalsko jezero predstavlja največjo zalogo sladke vode na svetu, okoli 10 %. Dolgo je okoli 640 km in široko tudi do 80 km. Pričakalo nas je megleno jezero in bili smo sklepčni, da izlet do razgledne točke v takem vremenu ne bo smiseln. Zato smo v kombiju ostali do zadnje postaje in si v kafičku privoščili čaj in kavo, Aleš in Nina pa še palačinke s kaviarjem. Na ribji tržnici smo podobno kot prejšnji večer smo kupili 3 ribe omulj – eno suho dimljeno, eno kuhano in eno surovo s čebulo in si naredili manjši piknik ob obali jezera. Meglice so se počasi začele dvigati in naredil se je zelo lep dan.

Jutranje meglice na jezeru

Kljub megli pa je bilo tako svetlo, da smo komaj gledali

Ribja tržnica

Končno smo našli suhe ribe


Ribji piknik ob jezeru

Najbolj pogumni so celo namočili noge

Ogledali smo si šov bajkalskih tjulnjev. Podobno kot v cirkusu smo bili skoraj edini, ki smo se predstave udeležili brez otrok. Čeprav je bilo tjulne lepo videti, so se mi vseeno zelo zasmilili v tistem majhnem bazenu. Ker se je naredil prav lep dan, smo se sprehodili ob jezeru do reke Angara, se vmes ustavili na pit stopu (= pivo + vodki baikal) in se na ovinku, kjer cesta zavije stran od jezera, postavili na parkirišče in počakali maršrutko do Irtkutska.

Sprehod ob jezeru

Pot ni ravno najbolj vzdrževana

Pit stop

Pogled na čudovito jezero. Drugega konca nismo videli

Potrpežljivo čakamo na bus

Ker smo se pridružili na vmesni postaji, je bil kombi že poln, zato smo morali celo vožnjo stali po sredini kombija in hlastati za sapicami zraka, ki so uspele najti pot skozi odprta okna.

Takole smo bili natlačeni

Res smo bili srečni, ko smo lahko odšli z busa

Olajšani, ko je bila pot za nami, smo se odpravili še do reke in ponovno srečali plešoče upokojence in se podali na otok na pijačo. Ko smo prejeli račun, se nam je zdela vsota nekoliko previsoka in oglasili smo se za šankom in prosili, da nam še enkrat pokažejo račun. Ugotovili so, da so nam namesto treh piv računali 3 litre piva. Šef se nam je zelo opravičil, seveda vrnil denar za povrh pa nam v roke stisnil še en ananasov sok, kot opravičilo.

Plesoča druščina

Otok na reki

Na večerjo smo se odpravili v eno izmed restavracij, ki jo je priročil wiki travel, in pristali v kleti neke mestne hiše. Naredili smo našo klasično napako, saj smo si naročili 2 juhi (za predjed) in 4 glavne jedi. In od teh 4 glavnih jedi so bile 3 juhe. Juha “overdose” torej!!! Napojeni smo se odkotalili iz restvracije, se ustavili še v trgovini in kupili pravo maslo ter nekaj potrebščin na na pot in se odpravili domov in spat.

Spomenik Juriju Gagarinu

Utrujena turista pred maskoto mesta, babrom

Obvezna slika z Leninom

Okrasno zelje je krasilo celo mesto




Nakupovalna četrt

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja